Razvoj kuhinje skozi čas. Kako je potekal?

POMEN KUHINJE IN KAKO JE POTEKAL NJEN RAZVOJ

Zakaj je razvoj kuhinje pomemben? Kuhinja je pomemben del vsakega doma, pravzaprav si pravi dom brez nje težko predstavljamo. Kuhinja je prostor, ki nas spomni na dišeče dobrote naših babic in mnoge nostalgične trenutke. Je asociacija prijetnega počutja, domačnosti in združevanja generacij pod isto streho.

Edinstven pomen tega prostora se kaže skozi zgodovino človeštva. Ljudje so se sprva zbirali in družili ob ognjišču. Prav tako so se ob ognju prehranjevali, greli in celo spali.

Dan danes je kuhinja še vedno stičišče, kjer se zbira družina. S pojmom kuhinja ne označujemo le pripravo hrane, temveč tudi svetel, zračen in multifunkcionalen prostor namenjen druženju in uživanju. Prostor kamor se radi vračamo in v katerem ustvarjamo nepozabne spomine.

RAZVOJ KUHINJE SKOZI ZGODOVINSKA OBDOBJA

Ena starejših značilnosti človeške kulture je prižig ognja in priprava hrane s peko in kuhanjem. Ogenj, nad katerim so ljudje na prostem pripravljali hrano, se je sčasoma preselil v hiše. Ognjišče je bilo dvignjeno od tal. Kuhinja je sčasoma postala osrednji del bivalne enote in se je odtlej tudi konstantno spreminjala.

V času antične Grčije je bila kuhinja del pokritega notranjega dvorišča (atrija), okrog katerega so bile pozicionirane sobe. Prostor je bil domena žensk. Že v tistem času bi lahko v domovih bogatejših grkov našli prostore namenjene kuhanju.

Zgodovina kuhinje se nadaljuje v Rimskem cesarstvu. Kuhinje običajnih ljudi so se v tem zgodovinskem obdobju vrnile v čas pred antično Grčijo. Nekateri domovi so sicer premogli majhne premične bronaste pečice, v katerih so lahko prižgali ogenj za kuho, večina je bila brez lastne kuhinje. Priprava obrokov je potekala v velikih javnih kuhinjah. Kuhinje premožnejših so bile razmeroma dobro opremljene – šlo je za posebne sobe v glavni stavbi, ki so bile malenkost umaknjene od glavnih prostorov.

Zgodovina srednjeveške kuhinje je v znamenju dima. Hiše so imele en prostor in odprto ognjišče v delu stavbe z najvišjim stropom. Del med vhodom in ognjiščem bi danes imenovali kuhinja. Dimniki v tem času še niso obstajali, zato je kuhinjski dim večinoma uhajal skozi luknje v strehi. Kuhinje evropskih plemičev so se nahajale v ločeni stavbi, zato, da so bili dnevni, družabni in uradni prostori brez dima.

Ker so bile srednjeveške kuhinje temne in dimne, jih zgodovina pozna kot črne kuhinje.

Kuhinja z odprtim ognjiščem je obstajala do 18. stoletja, kasneje so sledile vidne spremembe. Dnevni prostori so bili končno osvobojeni dima, sčasoma so pridobili družabno funkcjo in obenem postali tudi pokazatelj lastnikovega premoženja. Kuhinja višjega sloja prebivalstva je bila še vedno v domeni služabnikov. Fizična ločenost kuhinje od ostalih prostorov je bila izrednega pomena. Črna kuhinja se je predvsem na podeželju in v domovih revnejšega prebivalstva ohranila vse do sredine 20. stoletja.

V 19. Stoletju je obdobje industrializacije poskrbelo za prihod učinkovitejših železnih štedilnikov z zaprtim ognjem. Zgodovina kuhinj v tem času zabeleži tudi prihod štedilnikov, v katerih je en ogenj grel več kuhališč hkrati.

Na razvoj kuhinj je vplivala tudi urbanizacija. Zaradi industrializacije in posledično vedno večjega priseljevanja v mesta so delavci živeli v slabih življenjskih pogojih. V manjših stanovanjih več-nadstropnih hiš so pogosto živele cele družine z najemniki. Kuhinja je služila kot dnevni prostor, spalnica in kopalnica v enem.

Kuhinja premožnejših so bile še vedno prostor služabnikov, praviloma v kleti ali pritličju. S prihodom železnih štedilnikov z zaprtim ognjiščem in cevmi do dimnika, je kuhinja postala precej bolj čist prostor.

Industrializacija je družbi dodala srednji sloj, ki je pogosto posnemal navade višjega. Ker so bila stanovanja manjša, so kuhinje postale glavni prostor, kjer se je zbirala družina. Dnevni prostori so bili namenjeni posebnim priložnostim in gostom. Kuhinja srednjega sloja je precej bolj domača kot pri najpremožnejših, kjer je bila kuhinja namenjena izključno opravilom služabnikov.

RACIONALIZACIJA IN OPTIMIZACIJA V KUHINJI

Nadaljnji razvoj kuhinj je potekal ob boku z razvojem distribucije elektrike in plina v zasebne hiše. Industrijskih obrati zgodnjega 20. stoletja so bili deležni racionalizacije in optimizacije postopkov, kar vplivalo na dizajn domače kuhinje. Pomemben mejnik tega časa je uveljavitev ergonomske višine delovne površine. Obdobje razcveta socialnih stanovanj za delavske družine in racionalizacija dela sta osnova za projekt Frankfurtske kuhinje, ki jo je, pred skoraj devetdesetimi leti projektirala Dunajčanka Margarete Schutte-Lihotzky.

Frankfurtska kuhinja je prva vgradna kuhinja na svetu in velja za ikono modernega dizajna. Oblikovana je bila z namenom optimizacije dela v kuhinji in finančnih sredstev za nakup primerno opremljene kuhinje. Oblika kuhinje je bila posledica dobro preučene zgodovine načina uporabe kuhinje in potrebe prihodnjih uporabnikov.

STANDARDIZACIJA ELEMENTOV KUHINJE

Frankfurtska kuhinja je pomenila začetek novega poglavja. Sredi 20. stoletja je podjetje Poggenpohl predstavilo reformo kuhinje. Poggenpohlova kuhinja ima mnogo inovacij v zelo funkcionalnih elementih, ki kuhinjo prvič razdelijo na manjše izmenljive kose. Frankfurtska kuhinja je uvedla standardizacijo mer in postavitve, Poggenpohl je uvedel detajle. Osnovni kuhinjski elementi so dolgo ostali nespremenjeni: armatura in kuhinjsko korito, električni ali plinski štedilnik in pečica, kmalu se je pridružil še hladilnik. Sintetični materiali v sterilni beli barvi so bili dopolnjeni z barvami.

Poggenpohlov koncept kuhinje po elementih je bil ključen za nadaljnji potek moderne zgodovine kuhinj. Z uvedbo masovne proizvodnje je po drugi svetovni vojni nova kuhinja postala cenovno dostopna množicam. Po meri narejena kuhinja iz talnih in visečih elementov je danes standard.

20. stoletje je svet kuhinj v največji meri podredilo lažji in hitrejši pripravi hrane. Nepogrešljivi del kuhinje so postali manjši gospodinjski aprati – mešalniki, opekači in mikrovalovne pečice. Obdobje po drugi drugi svetovni vojni nastopi v znamenju zadovoljitve potrošnikovih želja. V interier je vpeljana nova tehnologija.

VRNITEV KUHINJE IZ NIŠE V SREDIŠČE STANOVANJA

Razvoj tehnologije kuhinjskih nap je botroval, da je kuhinja konec 20. stoletja ponovno pridobila status osrednjega prostora vsakega doma. Razvoj kuhinje je bil torej prvič sklenjen. Odstranjevanje dima in vonjav iz kuhinje, je končno dobilo epilog in omogočilo povratek odprte kuhinje. Koncept odprte kuhinje je povezava z dnevno sobo in jedilnico. Kuhanje je postalo vedno bolj kreativna in družabna aktivnost in ne zgolj obveza.

Od 70. Let prejšnjega stoletja so oblikovalci predstavili številne alternativne kuhinjske zasnove.

Luigi Colani je pod okriljem zgoraj omenjenega Poggenpohla leta 1970 na Kolnskem pohištvenem sejmu predstavil t.i. “kroglasto kuhinjo”.

Otl Aicher je leta 1982 kritično študijo z naslovom Kuhinja za kuhanje, kjer je izpostavil šibke točke miniaturnih kuhinj z vgradnimi elementi. V sodelovanju s podjetjem Builthaup je zasnoval t.i. b2 zasnovo, kjer je osrednjo vlogo dobila delovna miza.

Wolf D. Prix in Helmut Swiczinsky sta v slogu dekonstruktivizma oblikovala številne kuhinje. Leta 1990 sta izstopala z modelom Mal-Zeit, saj je bila kuhinja postavljena v središče prostora in ne v katerega izmed kotov. Leta 2008 Bulthaup s povabilom oblikovalskega teama EOOS poskrbi za novo opredelitev Aicherjeve zasnove b2. Razvili so idejo “kuhinjske delavnice”, kjer delovni pult stoji prosto v prostoru. Potrebščine za kuho pa so skrite v veliki stenski omari – z namenom, da ima uporabnik kuhinje ob kuhi na dosegu roke prav vse kar potrebuje.

Dandanes se vedno več ljudi odloča za izdelavo kuhinje po elementih, kar pa zahteva nekaj razmisleka o sami postavitvi prostora, pohištvenih kosov, aparatov itd. Ker kuhinja ni le prostor za pripravljanje jedi, ampak je tudi prostor za druženje, je najbolj primerno, da ostaja odprta, zračna ter predvsem funkcionalna. Kuhinje so v današnjih časih skupaj z naprednimi aparati postale že znak prestiža oz. statusni simbol lastnika.